Peter Seunig - Las Vegas

5/26/2018 Peter Seunig - Las Vegas

1/12

38 Las Vegas

spletni radar www.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.comwww.revija-radar.com

Piramidasti hotel Luxor, eden tistih hotelov, ki so kot gobe po de`juza~eli rasti potem, ko so se v Las Vegas za~ele zgrinjati mnoìcepovpre~nih Ameri~anov. Prvi, ki je dojel, da se da sluìti tudi namnoìcah in ne zgolj na peti~nih gostih, je bil Steve Wynn. Konecdevetdesetih je postal najbolje pla~ani ameri{ki menedèr.


2/12

39Las Vegas


Danes v tem mestu ìvi è 1,3 milijona ljudi,pred desetimi leti pa jih je bila le polovica. Vleto{njem letu kraj pri~akuje è skoraj 40 mili-

jonov obiskovalcev. Pu{~avske vro~ine skoraj ne

bodo ~utili, saj se bodo gibali izklju~no v klima-tiziranih prostorih, kadar pa bodo posedali obzunanjih bazenih, bodo pili koktajle z ledom inposlu{ali ùborenje {tevilnih vodometov. V pu{-~avi bodo tako lahko uìvali vse, kar dela ìv-ljenje prijetno; dobro hrano, hladno pija~o, streg-lo jim bo uslu`no osebje, zabave pa bodo imelina pretek. êz no~ bodo lahko postali bogati inzopet tako revni, kakor so pri{li v mesto.

Kje je torej ta raj na Zemlji? Evropejec se bogloboko zamislil in oprezno na{teval, Ameri~anpa bo takoj odgovoril: V Las Vegasu, seveda!

In prav ima. Las Vegas je glavno mesto ame-ri{ke industrije zabave. Tu so najve~ji hoteli nasvetu, je najve~ igralnic, tu najdemo najbolj{erestavracije in najmodernej{a nakupovalna sre-di{~a. Je torej najbolj nenavadno mesto na svetuin njegova slava sega dale~ prek meja mojavskepu{~ave.

Ni~ drugega kakor pu{~avaV za~etku prej{njega stoletja je bilo tu vse

druga~e. Na obledeli fotografiji iz leta 1906 jevideti le tri skromne lesene stavbe, kakr{ne vidi-

MESTO LUÎAli veste, kje American way of lifeslavi svoj vrhunec? Morda v

New Yorku, Los Angelesu ali na Floridi? Ne bo dràlo, toda kje

potem? V pu{~avi Mojave vendar, kjer ne raste skoraj ni~ in kjer je

è zgodaj spomladi peklensko vro~e. Le en kraj v tej pu{~avi

privla~i ljudi z magnetno mo~jo. Le ta kraj obiskuje letno ve~

milijonov ljudi in le ta kraj je edino mesto na svetu, ki je v zadnjihdesetletjih doìvelo neverjeten razcvet.

Pripravil: PETER SEUNIGPripravil: PETER SEUNIGPripravil: PETER SEUNIGPripravil: PETER SEUNIGPripravil: PETER SEUNIG

mo v vesternih. Srednja stavba na fotografiji, kjerpod napu{~em stojijo mo`je in s praznimi pogle-di gledajo proti kameri, je bila Arizona Club.Seveda so v tem klubu to~ili samo viski. Ostali

dve lesenja~i niti nista pomembni, kajti na temkraju, kjer je bila parcela èlezni{kega delovi{~a{tevilka 16, je bila rojena najve~ja metropolazabave na svetu.

Zgodovina tega kraja je tema~na. @e v sredinidevetnajstega stoletja so tu zaman iskali zlato,kasneje pa se je neuspeli poskus ìvinoreje dvehfarmarjev kon~al s streljanjem in trupli. [ele vza~etku dvajsetega stoletja je prihod èleznicev te turobne kraje, katerih stalni prebivalci so bilele ka~e in kojoti, prinesel ve~ sre~e. Zatem jihsre~a ni ve~ zapustila. Karavane s konjsko vpregoso se tu ustavljale è prej na poti iz Salt LakeCityja v Los Angeles zaradi dale~ naokoli edine-ga vira vode, torej je bil ta kraj kakor nala{~ zaustanovitev naselbine.

Petnajstega maja 1905 so pri{li na dra`bo zem-lji{~ {pekulanti in finan~niki in v enem samemdnevu pokupili okoli{ko zemljo z namenom, dazgradijo mesto, vendar je bil Las Vegas v za~etkumesto lesenih barak ter brezobzirnih, obupanih in

iztirjenih ljudi, ki v urbanem svetu Amerike nisouspeli. Parcela {tevilka 16 - lahko bi jo imenovalikar kraj rde~ih lu~i - jim je laj{ala domoto`je inpreganjala misel na neznosno vro~ino.


3/12

40 Las Vegas


Vzpon mesta se je za~el {ele leta 1928, ko soza~eli graditi veliki jez na reki Colorado. Pre-lomnica je pri{la tri leta kasneje, ko so leta 1931za~eli z deli na velikem jezu v 48 kilometrovoddaljenem Boulder Cityju, in ko je zveznadràva Nova Mehika legalizirala igre na sre~o. VLas Vegas so vsak ve~er prihajali delavci iz Boul-der Cityja in zapravljali svoj te`ko prisluèni

denar. Vzcvetela je prostitucija in posebnostmesta - hitri in nezahtevni postopki za lo~itevzakonske zveze.

Tudi druga svetovna vojna Las Vegasu ni pri-

nesla nesre~e. Iz varnostnih razlogov so v nenase-ljeni del pu{~ave preselili tovarno magnezija invoja{ki letalski vadbeni center, toda vsi ti za~etkiso bili skromni, saj je bil Las Vegas {e vedno ni~v primerjavi z ble{~e~imi metropolami, kot stabili San Francisco in Los Angeles s svojim no~-nim ìvljenjem, igralnicami in korumpirano poli-cijo. Reformisti~ni ùpani velemest ob pacifi{ki

obali so èleli narediti konec razuzdanemu ìv-ljenju, korupciji in kriminalu, zato so se nekaterilastniki igralnic odlo~ili, da igralni{ko dejavnostpreselijo v bli`njo pu{~avo, pa ~eprav je bilo v

Leta 1940 so prve lasvega{ke igralnice e privabljale prve turiste.


4/12

41Las Vegas


Las Vegasu takrat le nekaj skromnih pivnic insamo ena bencinska ~rpalka.

Legenda, v kateri je precej resnice, pripove-duje, da je v tistih ~asih v mesto v pu{~avi pri{eltudi Benjamin Bugsy Siegel, veliki mafijski {efiz New Yorka, da bi v Las Vegasu organiziral stavena konjskih dirkah po vsej Ameriki. V Las Vegasu

pa ni videl samo pu{~ave in ogabnega kraja, kjerbo moral delati, temve~ je imel pred seboj vizio-narsko sliko oaze v pu{~avi, luksuzni vrt zabave,oddaljen sicer {est ur pra{ne vo`nje od obale,torej neke vrste fatamorgano, ki bo z magnetnomo~jo privla~ila ljudi, èljne diskretne zabave.

Leta 1945 je Bugsy za~el z gradnjo prvegavelikega hotela v Las Vegasu. Imenoval ga jeFlamingo in naj bi po prvotnih izra~unih stalmilijon dolarjev. Toda Bugsy ni imel pojma ogradbeni{tvu in gradnja Flaminga je stala kar {estmilijonov dolarjev. Mafija, ki ga je financirala,

je postala nepotrpe`ljiva in è kar nasilna, saj jebil hotel zanjo velik stro{ek, njegova prihodnostpa je bila karseda negotova. [efi si namre~ nisoznali predstavljati, da bi kdo rinil v pu{~avo samozato, da bi tam prebival v hotelu z igralnico.Flamingo je odprl vrata konec leta 1945, BugsySiegel pa se je moral posloviti od ìvljenja junija1947. Mafija ga je ubila v Hollywoodu, v vilinjegove ljubice na Beverly Hillsu.

Upravljanje s Flamingom je takoj prevzelamafija in hotel je na za~udenje vseh e od samegaza~etka prina{al velike dobi~ke. Toda ~e je Fla-mingo pomenil vstop mafije v hotelsko ìvljenje,

je hotel El Rancho Vegas pomenil uveljavitevna~ela, da mora hotel gostom nuditi precej ve~,kakor samo udobno namestitev. El Rancho Vegas

je imel sredi pu{~ave bazen, ki je privla~il utru-jene voznike, imel je tudi veliko pokritih par-kirnih prostorov, igralnico in zabavi{~ni del, kjerso nastopali znani pevci in glasbeniki. Sem so

goste prihajali zabavat Sammy Davis mlaj{i,Frank Sinatra (bil je tudi delni lastnik hotela),Jerry Lewis, Doris Day in {e drugi. Obi~ajno sonastopali vsak dan ve~ mesecev zapored, saj se

je ob~instvo menjavalo vsakih nekaj dni. Natoso za~eli hoteli rasti kakor gobe po de`ju: DesertInn, Sahara, Tropicana, Dunes in Sands.

Poi{~i si sre~oIgre na sre~o so bile v Las Vegasu dovoljene in

za igralnico izredno donosne, vendar si banke inhotelski koncerni kot investitorji s takim na~i-nom dela niso hoteli mazati rok. Zato tistemu, ki

je pri{el v Las Vegas, da bi si z organiziranjemiger na sre~o zasluìl denar, ni preostalo ni~drugega kot to, da za otvoritev igralnice v hotelunajame kredit pri predstavnikih mafije.

Mafija je denar za kreditiranje ~rpala iz prihod-kov sindikata tovornjakarjev, ki ga je nadzoro-vala, kreditojemalcu pa so postavili pogoj, da

morajo biti na najpomembnej{ih mestih v igral-nici nastavljeni mafijski ljudje, ki so nato prihod-ke od iger na sre~o protizakonito usmerjali vmafijske sklade. Ameri{ka javnost se je kmalu

Tam, kjer danes stoji najve~je zabavi{~e na svetu, je bilo leta 1906 le nekaj lesenih barak, pivnic in bordelov.


5/12

42 Las Vegas


za~ela razburjati nad o~itnim protizakonitimdelovanjem mafije. Zvezna dràva Nevada jemorala zaradi pritiska javnosti leta 1959 ustano-viti celo posebno preiskovalno komisijo, ki jetistim, ki so bili v stiku z mafijskim podzemljem,odvzela licenco za igralni{ko dejavnost.

Milijonar ~udakNoben ~lovek pa Las Vegasa ni tako zazna-

moval, kakor milijonar Howard Hughes. Njegovposebni vlak se je nekega popoldneva leta 1966ustavil na postajali{~u severno od Las Vegasa,kjer ga je è ~akal avtomobil in ga odpeljal vrazko{en apartma v devetem nadstropju hotelaDesert Inn. ez mesec in pol se je hotelska upravaèlela znebiti nadle`nega in ekscentri~nega gos-ta, toda Hughes ni prav ni~ pomi{ljal in je takojkupil hotel ter v naslednjih {tirih letih svojega

apartmaja sploh ni zapustil.Ve~jega posebneà, pa tudi bolnika, v LasVegasu {e niso imeli. Bil je lastnik studijev RKO,biv{i ve~inski lastnik letalske dru`be TWA in

multimilijonar. Imel je okvarjeno desno ramo inledvico, tumor v glavi in rano na èlodcu. Hranilse je samo s konzervami, nohtov in las si ni strigel,svoj urin pa je hranil v omari za obleke. Imel jefobijo pred oku`bo z raznimi mikrobi, v hotel-skem apartmaju pa je bil najraje kar brez obleke.Poleg hotela Desert Inn je kupil {e Saharo, Sandsin Frontier ter tako postal najve~ji lastnik igralnicv Las Vegasu in lastnik najbolj{ih nezazidanihgradbenih zemlji{~. Rasist, psihotik in ve~ninezadovoljne` si je zami{ljal najbolj nemogo~eprojekte, jemal denar iz igralnic za podpiranjeraznih politikov in med zaposlenimi ustvarjalkaoti~ne delovne razmere. Kon~no se mu je vod-stveni kader uprl, zato ga je takoj odpustil in nato{e sam za vedno odpotoval iz Las Vegasa.

Z njegovim odhodom pa je bilo konec tudiposebnosti Las Vegasa, kajti e leta 1968 je pri{elv mesto Circus-Circus in odprl vrata prve igral-

nice, namenjene povpre~nim Ameri~anom. Kljubtemu so peti~ni gostje {e vedno prihajali v LasVegas in se niso dali motiti vedno bolj {tevilnimnoìci srednjega sloja in upokojencev.

Leta 1966 je v Las Vegas pripotoval ~uda{ki milijonar Howard Hughes. Ko so ga hoteli vre~i iz razko{negaapartmaja v devetem nadstropju hotela Desert Inn, je kupil hotel z vsem osebjem vred. Naslednja {tiri leta

svojega apartmaja skoraj ni zapustil, hranil se je s konzervami, svoj urin pa hranil v omari za obleke.


6/12

43Las Vegas


Za nove pri{leke je bilo treba primerno pos-krbeti. Mo`, ki se je lotil te naloge in je zgradilverige hotelov, se je imenoval Steve Wynn. Ko-nec devetdesetih let je z letno pla~o 34,2 mili-

jona dolarjev postal najbolje pla~ani ameri{ki

menedèr.Ko je Wynn leta 1989 odprl hotel Mirage z 29

nadstropji in 3000 sobami, deèvnim gozdom,plavajo~imi delfini, orhidejami v bazenih inumetnim vulkanom, so mu govorili, da je znorelin da bo finan~no pogorel. Toda samo hotelskaigralnica je v prvem mesecu prinesla 40 mili-

jonov dolarjev zaslu`ka in kriti~ni glasovi sotakoj potihnili.

Za Miragom so kot gobe po de`ju zrasli {eExcalibur, Luxor, Mandalay Bay, Treasure Island,Monte Carlo in drugi. [tevilo hotelskih sob se jetako pove~alo od 46.000 v letu 1980, na 120.000v letu 2000. Wynn je oktobra 1993 dal poru{iticelo legendo Las Vegasa, hotel Dunes, in tri letakasneje {e Sands, saj je potreboval prostor za novehotele.

Leta 1999 sta tako odprla vrata Belaggio ssvojimi umetnimi jezeri in Venetian kot pristenposnetek Benetk; gradnja vsakega izmed njih jestala ve~ kot milijardo dolarjev. Toda medtem so

se za~eli ~asi spreminjati, igre na sre~o so biledovoljene tudi v drugih ameri{kih zveznih drà-vah, zato se Las Vegas ni mogel ve~ zana{ati samona prihodke od igralni{tva. Z veli~astnimi zabav-nimi predstavami, nakupovalnimi centri, prvo-razrednimi restavracijami in do tedaj nevidenim,~eprav neokusnim razko{jem, je mesto v pu{~avi{e vedno privabljalo nove mnoìce ljudi.

Zabava za vseObiskovalci v Las Vegasu ne ostanejo dolgo,

v povpre~ju le tri dni in pol, zato to ni mesto vobi~ajnem pomenu besede, temve~ zbirka hote-lov, ki ve~inoma ponujajo eno in isto: razko{nesobe, bazene, restavracije, predstave in nakupeter parado svetlobnih u~inkov, ki jih je mogo~eopazovati le pono~i.

Novej{i hoteli, kot sta Belaggio in Venetian,so v tem pogledu sicer skromnej{i, za ve~ino pa{e vedno velja zlato pravilo, da je no~na razsvet-

ljava skoraj pomembnej{a od zgradbe same.Hotel Ceasars Palace, ki je podnevi kot zgradbanezanimiv, se pono~i ovije v turkizno in ro`natosvetlobo, ki je vidna dale~ naokoli.

Umetni vulkan v hotelu Mirage je znanilecnovega, modernega Las Vegasa, pravi spektakelin pa{a za o~i, saj si ga vsak dan ogleda na tiso~eljudi. Iz skal, ki {trle iz bazena v vi{ino 15 metrov,se dviga ~rn dim in iz ozadja pritajeno grmi.Rde~i plameni se pokaèjo z vrha vulkana, sedvigajo v nebo, grmenje postaja vse mo~nej{e inv vodo za~ne padati are~e kamenje. Obiskovalciso navdu{eni, a hkrati prestra{eni, saj ~utijobobnenje tudi pod svojimi nogami.

Treasure Island nudi druga~no zabavo. V og-romnem bazenu si na dveh ladjah nasproti stojijosovra`ni mornarji, na vsaki ladji po trideset. Pozvo~nikih se mornarji grdo zmerjajo in na koncuspopadejo v pravi pomorski bitki. Zadonijo strelitopov in sovra`na ladja se po~asi potopi. Pred-stave je konec, obiskovalci zapustijo bitko, po-topljena ladja se po~asi dvigne iz vode in za~nejo

se priprave na novo predstavo.V Las Vegasu je mogo~e sre~ati tudi pravebene{ke gondoljerje, zaposlene v hotelu Vene-tian, ki prihajajo~im gostom zapojejo O sole

Las Vegas oìvi {ele pono~i, ko se pri`gejo {tevilnelu~i in mesto ovijejo v skrivnostno tan~ico.


7/12

44 Las Vegas


mio in zaveslajo po 400 metrov dolgem bene{-kem kanalu, ~ez katerega se pne pet mostov. Petikon~ajo {ele ko priplujejo do Markovega trga.

Vse to si je sredi pu{~ave omislil 68-letni sinvoznika taksija, Sheldon Adelson. Obogatel je zra~unalniki in je danes eden izmed 400 najboga-tej{ih Ameri~anov. Mesto lagun - Benetke si jesredi pu{~ave namre~ èlela imeti njegova ènakot spomin na pre~udovite medene tedne v Be-netkah in milijarder je poskrbel, da tisto, kar jenastalo sredi pu{~ave, ni bila cenena, temve~ zelodraga kopija pravih Benetk. Hotelski kompleksVenetian je stal kar 1,6 milijarde dolarjev. Dostopdo hotela namre~ vodi mimo doève pala~e, 95metrov visokega Campanila (oba sta pristni ko-piji originalov) ter pod mostom Rialto in Mostomvzdihljajev. Ob vhodu v hotel obiskovalce pri~a-kajo moàkarji v rde~ebelih ~rtastih majicahgondoljerjev in jih nagovorijo s ponarejenimitalijanskim naglasom. Na stropu nad ~akajo~imigosti med oblaki plavajo angeli in vitezi se borijo

z zmaji. Vse to so kopije iz Sikstinske kapele vBenetkah, razloì receptor, ki umetnosti o~itnone pozna najbolje. Gradnjo hotela so spremljalisami rekordi. Porabili so za deset nogometnih

igri{~ marmorja, za celo letalonosilko èlezja,hotel pa ima kar 19.000 vrat. Standardna velikostsob je 65 kvadratnih metrov, torej dvakrat ve~,kot je sicer obi~ajno v Las Vegasu. V na~rtu jeizgradnja {e enega hotelskega trakta, s ~imer bise {tevilo sob pove~alo na 6000 in Venetian bitako postal najve~ji hotel na svetu.

Tak{en hotel se seveda ne more zadovoljitisamo z obiskovalci, ki bi prihajali ob koncutedna. Med njegovimi gosti prevladujejo poslov-neì ter udeleènci raznih kongresov in posve-tovanj, zato se cene preno~evanja gibajo od 109dolarjev v poletnih dneh do 559 v zimskih, koimajo v hotelu svoj kongres ameri{ki juvelirji.Verjetno je to tudi pravi na~in polnjenja hotel-skih kapacitet, saj se hotel lahko pohvali s 95-odstotno povpre~no zasedenostjo sob.

V samem hotelu je zaposlenih 4500 ljudi, {eenkrat toliko pa v raznih trgovinah, restavracijahin fitnes centrih. Naj{tevilnej{i med zaposlenimiso krupjeji, teh je 900, sobaric in ~istilk je 550, v

telefonski centrali je redno zaposlenih 75 ljudi,200 varnostnikov pa s 700 kamerami nadzorujeskoraj vsak koti~ek hotela. Hotel zaposluje tudigolobarja, ki skrbi za to, da na stotine priu~enih

Hotel Venetian, katerega gradnja je stala 1,6 milijarde dolarjev, je dal zgraditi 68-letni sin voznika taksijaSheldon Adelson, eden najbogatej{ih Ameri~anov. Mesto lagun si je sredi pu{~ave zaèlela njegova ena kotspomin na ~udovite medene tedne v Benetkah.


8/12

45Las Vegas


golobov popoldan ob vsaki polni uri preletavadoèvo pala~o in tako ustvarja pravo bene{kovzdu{je. Prav to pa je bil najte`ji del projekta.Posebna skupina oblikovalcev se je pred gradnjohotela odpravila v Benetke in se vrnila s 3000barvnimi fotografijami raznih poslopij - izbraliso tiste, katerih kopije bi bilo primerno postavitipred ali v hotel Venetian. V treh letih so izdelalitudi 80.000 kipov, fresk, {tukatur, obokanih oken

in drugih okrasnih stvari - kar najbolj natan~nihkopij originalov. Marmor za fasado doève pala~eso celo pripeljali iz Italije iz istega kamnoloma,ki je pred stoletji dobavljal marmor za pravodoèvo pala~o.

Poseben problem je bila izdelava gondol, sajso morale biti {ir{e kot prave bene{ke, da se ne biprevra~ale, pa tudi kraj{e, da bi jih bilo mogo~ev ozkem kanalu obra~ati. Opremili so jih tudi zvarnostnimi pasovi, ~eprav je voda v umetnemkanalu visoka le 70 centimetrov. Kot posebnostvelja omeniti, da je med zaposlenimi gondoljerjitudi pravi pravcati ~rnec.

IgralnicaDenar je mogo~e zapravljati tudi ob igralnih

mizah kje drugje, ne samo v Las Vegasu, todanikjer ni lep{e igrati in la`je izgubljati kot pravtam.

Igralnice se najbolj razveselijo, kadar jih obi{-

~e high roller - igralec, ki je pripravljen v nekajdneh izgubiti ve~ sto tiso~ dolarjev in ga zatoigralnica razvaja kakor pravega kralja. Na njenestro{ke pripotuje v Las Vegas z letalom v prvem

razredu, v hotel ga pripeljejo z belo limuzino innamestijo v vili s 400 kvadratnimi metripovr{ine. Tu ima seveda na razpolago popolnoudobje: kamin, jacuzzi, konferen~no sobo, da ove~ spalnicah niti ne govorimo. V igralnici mu

ni treba kupovati etonov, saj jih ob podpisu ~ekadobi kolikor ho~e. Igralno mizo si lahko rezervirasamo zase. V eni igri nikoli ne stavi manj kakor1000 dolarjev, kadar igra baccarat celo do 25.000.

High roller se seveda ne zadovolji z vsakoigralnico. Zanj sta primerni le tisti v hotelihBellagio ali Mirage. Igralci s srednjevelikimivlo`ki se namre~ praviloma odpravijo zapravljatdenar v Luxor ali Excalibur. Ostalih 50 igralnicse pa~ mora potruditi, da privabijo ~im ve~ pov-pre~nih ali podpovpre~nih igralcev. Za njih jeprva igra lahko brezpla~na, na kolesu sre~e pa silahko priigrajo bonus, ki jim prvi dan omogo~adeset odstotkov popusta in {e bi lahko na{tevali.

Najbolj preprosto, in seveda tudi najpogos-tej{e, je igranje na avtomatih z zvene~imi imenikot so Wild cherry, Top banana, Double Dia-mond, Gold mountain in podobno. Neverjetno,toda tudi do 70 odstotkov prometa v igralnicah

je posledica iskanja sre~e na avtomatih. [estdesettiso~ vega{kih avtomatov letno priigra 36 mili-

jard dolarjev, ve~ kakor dve milijardi dolarjevostaneta igralnicam, razliko pa izpla~ajo v oblikimajhnih dobitkov, ki dodatno vzpodbujajo na-daljnje igranje in ponovno kon~ajo v avtomatih.

Amerika ne pozna nostalgije. Leta 1996 so podrliznani hotel Sands in na njegovem mestu zgradilihotel Venetian, pristno kopijo Benetk.

Za denar je v Las Vegasu mogo~e kupiti skoraj vse.


9/12

46 Las Vegas


V primeru zadetka na avtomatu, kar je redkost,se zasli{i mo~nej{i zven kovancev. Toda polnako{arica ni nikoli vredna ve~ kakor nekaj stodolarjev.

Veliki dobitki na avtomatih so redkost, a semin tja ima kdo vendarle sre~o. Tako si je nekauslu`benka v baru 28. januarja 2000 z vlo`kom27 dolarjev priigrala neverjetnih 30 milijonovdolarjev. Denar se ji pri tem ni vsul iz avtomata,saj bi bilo za njegov odvoz potrebnih ve~ tovor-njakov. Dobitek ji bodo izpla~ali v mese~nihobrokih v dvajsetih letih.

Top rollerji so tisti, ki vzbujajo pozornost,igralnice pa se jih veselijo in bojijo obenem - sonamre~ zelo neprera~unljivi, denar pa jim pravni~ ne pomeni. Le igra je tista, v kateri uìvajo.Igralni{ki sistem ni prirejen za resni~no veliketop rollerje, temve~ za igralce, ki znajo realnooceniti mo`nost dobitka in izgube in se rajeukvarjajo s pre{tevanjem {tevilk in ugotavlja-njem mo`nih kombinacij. Prav ti {tevci kart in

{tevilk so v {estdesetih letih dobivali velikedobi~ke, igralnice pa so nenehno pove~evale{tevilo kart v igri, tako da si tudi igralci z izjem-nim spominom niso uspeli zapomniti vseh kart

in mo`nih kombinacij.Pravo nasprotje teh igralcev je bil na primeravstralski mogotec Kerry Pacher, ki je s svojimneprera~unljivim ravnanjem è marsikatero ig-ralnico pripeljal na rob zloma. Neko~ je igralBlack Jacka na {estih mizah isto~asno, na vsakistavil 25.000 dolarjev ter si tako v nekaj urahpriigral milijon. Ko je zapustil igralno mizo, jedelilcu kart v roke stisnil za 100.000 dolarjevètonov. Le v skrajnih primerih se krupje obrnek igralcu, ki nenehno dobiva ve~je vsote in mupreprosto re~e: Gospod, vi ste premo~ni za nas.Prosim vas, pojdite k drugi mizi.

îm manj stavi{, tem ve~ izgubi{, kadar zma-ga{, je le ena izmed {tevilnih igralni{kih mod-rosti. Poglejmo si mo`nosti dobitka pri BlackJacku, kjer igralnica v povpre~ju od stotih igerdobi najmanj 51. V {e ve~ji prednosti je igralnicapri ruleti. Tu je 36 {tevilk, pa {e ni~la in dvojnani~la (ameri{ka posebnost). Verjetnost dobitka jetako 1 : 37. ê se to res zgodi, igralec dobi izpla-

~ano samo 35-kratno vsoto svojega vlo`ka. Kerse {tevilo igralcev nenehno menjava, igralnicadobiva ve~ denarja, kakor pa ga mora izpla~atipri dobitkih.

Denar je mogo~e zapravljati povsod, a nikjer to ni tako lepo kakor v Las Vegasu. ez no~ lahko obogatite in {eisto no~ postanete tako revni, kot ste pri{li v mesto.


10/12

47Las Vegas


Igralnice v Las Vegasu dobro skrbijo za svojestalne stranke s posebnimi sistemi popustov, kiso seveda vezani na klubske kartice. îm pogos-teje igralec stavi, tem ve~je so njegove ugod-nosti: od popusta pri ceni sobe do brezpla~ne

letalske vozovnice. High rollerji pa imajo takoali tako vse usluge brezpla~ne in {e deset dodvajset odstotkov popusta pri morebitnih izgu-bah v igrah na sre~o.

Mesto s teàvamiMesto, kot je Las Vegas, je treba tudi adminis-

trativno pravilno upravljati, sicer bi se zaradisvoje hitre rasti lahko pogreznilo v kaos. Tezapletene naloge se je lotil Oscar B. Goodman,ki je leta 1999 kandidiral za ùpana in bil izvo-ljen s 64-odstotno ve~ino glasov. Po poklicu jebil odvetnik, in sicer zelo uspe{en, saj so ga {telimed petnajst najbolj{ih v Ameriki, vendar se jeodlo~il pustiti dobro pla~ano odvetni{ko delo(letni zasluèk 1,5 milijona dolarjev) in sprejetiùpansko mesto (letni zasluèk samo 49.000dolarjev). Sam pravi, da je kot odvetnik slabospal, bil kar naprej nervozen, da je imel potneroke in stalne glavobole.

Danes zatrjuje, da teh teàv nima ve~ in da jesvojo novo slu`bo naravnost vzljubil. Novinarjiso pisali, da je imel pri svoji odvetni{ki slu`bi tuditeàve z mafijo, ki ji je bil zvest ve~ kakor 30 let.Branil je tako okorele kriminalce, kot so biliMeyer Lansky, Nick Civello, Tony Spilatro indrugi. Spilatro, obtoèvali so ga za kar 20 umorov,

je bil poleg vsega {e Goodmanov dober osebniprijatelj, kljub {tevilnim o~itanim zlo~inom pa jezahvaljujo~ Goodmanovi spretni obrambi v zapo-ru preìvel samo teden dni. Toda to zlo~incu ni

pomagalo, saj so ga leta 1986 umorili.@upan pravi, da si je zastavil cilj oìveti starej{i

del Las Vegasa, ker vsako mesto potrebuje center,po katerem bo prepoznavno. V njegovi viziji najbi se tu naselila ra~unalni{ka podjetja, filmskaindustrija in banke. I{~e tudi investitorja za grad-njo velikega stadiona in se pogovarja z lastnikomnekega nogometnega kluba, da bi svoj klub pre-selil v mesto. Umetni{ke galerije, gledali{~a inparki pa naj bi po svoje pripomogli k dvigu

kulturnega ìvljenja.@e nekaj let je Las Vegas najhitreje rasto~emesto v ZDA, kar mese~no pomeni 5000 novihprebivalcev, ki s svojimi avtomobili onesna-

ùjejo zrak, porabljajo vodo in po{iljajo otrokev {olo (vsak mesec je Las Vegas bogatej{i za novo{olsko poslopje). S tem je vedno ve~ tudi alkoho-lizma, prostitucije, kriminala, samomorov in prez-godnjega opu{~anja {olanja.

Elvisova poroka

Nikjer v ZDA ni toliko porok in lo~itev kakorprav v Las Vegasu, kar novi ùpan {e posebej radpoudarja. Vsako leto v Las Vegas pride najmanj100.000 parov, ki èlijo prav tu izre~i svoj uradnida. Vse, kar potrebujejo, sta dve uri ~asa in osebnidokument - seveda tudi nekaj denarja, kajti v LasVegasu ni ni~ zastonj.

V Las Vegasu je mogo~e skoraj vse. Na fotografiji jeeden od lasvega{kih hotelov z newyor{kim Kipom

svobode in mestno hi{o.

Igra in seks z roko v roki.


11/12

48 Las Vegas


Pari na sodi{~u za 35 dolarjev dobijo dovo-ljenje za poroko, ki ga nato za nadaljnjih 35dolarjev na mati~nem uradu ob prisotnosti mati-~arja in pri~ zamenjajo za poro~ni list in to je takoreko~ vse. Poro~iti se je mo`no vsak dan odosmih zjutraj pa do polno~i, ob koncih tedna patudi 24 ur dnevno.

Devet od desetih parov pa si èli {e kaj ve~ odhitrega postopka. Seveda je mogo~e izbirati medcivilno in cerkveno poroko, po èlji lahko mati-~ar iz svojega nagovora izpusti tudi besede, pokaterih naj bo èna pokorna moù, na posebnopro{njo pa mati~ar par tudi fotografira. Poro~itese lahko tudi v hotelski sobi, bazenu, pu{~avi,baru ali kje drugje, na primer v helikopterju.

@e vrsto let si pari lahko naro~ijo Elvisovoporoko. Svojega Elvisa premore skoraj vsakakapela, v~asih je mogo~e izbirati tudi med dvema(mladim in suhljatim iz petdesetih let ali pa debe-

lu{nim iz sedemdesetih). Elvis nato popelje ne-vesto do oltarja in ob tem prepeva Love me ten-der (posnetek je seveda iz magnetofonskegatraku). Neveste obi~ajno od razburjenja komajuspejo dahniti svoj da.

@ivljenje za mestnimi mejamiLas Vegas je mesto sredi pu{~ave. Le redki se

spra{ujejo, kaj je za mestnimi mejami. Je tamìvljenje, in ~e, kak{no je?

Vsakemu obiskovalcu, ki se mu na prostem obpovpre~nih 42 stopinjah Celzija skoraj zme{a,priporo~ajo, naj se odpelje iz àre~ega mesta protikomaj uro vo`nje oddaljeni gori Charleston. Pot

vodi po avtocesti {tevilka 95 proti severu ter natozavije na levo v gorovje, kjer ni videti ni~ drugega,kakor kaktuse in pritlikavo bode~e grmi~evje, vdaljavi pa rde~kaste skale. Prizori{~e je torej

Las Vegas je mesto s {tevilnimi problemi. Vsak mesec se vanj namre~ priseli 5000 novih prebivalcev.


12/12

49Las Vegas


tak{no, kakr{nega poznamo iz {tevilnih vesternov.[tevilne table ob cesti opozarjajo, da v popolnidivjini le nismo sami: Pozor, divji konji, Pozor,gorske koze, Pozor, jezdeci in podobno.

V veliki planinski ko~i Mount CharlestonLodge je prijetno hladno, tako da vas v~asihskoraj zebe. Smreke in borovci pokrivajo pobo~jein na 3000 metrih vi{ine je mogo~e opaziti tudimajhne zaplate snega. Je tudi edini kraj dale~naokoli, kjer je mogo~e ìveti brez umetno hlaje-nega zraka. Obiskovalcev se ob koncu tedna tre,med tednom so tam ve~inoma upokojenci izbli`njega Sun Cityja, ki je del Summerlina, pred-mestja Las Vegasa.

Sun City je le eden od {tevilnih stanovanjskihkompleksov, namenjenih samo upokojencem.Od 5000 novih priseljencev, ki se vsak mesec

naselijo v Las Vegasu, je tudi veliko upokojencev.Vzrok, da prihajajo v to mesto, seveda ni nez-nosno pu{~avsko podnebje. V Las Vegasu skorajne pla~ujejo davkov, zato njihovi prihranki tu

kopnijo precej po~asneje, kakor drugje.V Sun Cityju je 1600 hi{ za pribli`no 3000

prebivalcev; podobne so si kakor jajce jajcu.Cena monta`ne hi{e z dvema spalnicama ni preti-rano visoka, su~e se okoli 180.000 dolarjev - cenavklju~uje tudi uporabo bazena, igri{~a za golf,varnostno slu`bo, in kar je najbolj pomembno,mir pred kri~e~imi otroci. Stanovalec naselja jenamre~ lahko le tisti, ki je starej{i od 55 let.

Lastno gledali{~e, restavracije, trgovine, ve~cerkva in velik fitnes center le {e zaokroùjejoponudbo. Taksisti preklinjajo taka naselja, saj sograjena po enakem na~rtu, imajo podobna kri-ì{~a in ker se mestni na~rt z vedno novimi grad-njami stalno spreminja, nikoli ne vedo, kdo imav kriì{~u prednost.

Tako je pa~ ìvljenje, si re~ejo, in so sre~ni, ko

zapeljejo nazaj proti Las Vegasu, kjer je pravoìvljenje in vsak potnik natan~no ve, v kateroigralnico eli. Zaradi drugih stvari pa ljudje v LasVegas sploh ne prihajajo.

Igralnica Treasure Island pred, katero potekajo prave pomorske bitke.

Peter Seunig - Las Vegas

Documents

Transcript of Peter Seunig - Las Vegas